Kako nas podpirajo različni deli narave?

Božanska podoba narave

V delu, ki velja za samo srčiko Ved, Šrimad-Bhagavatamu, je narava opisana kot manifestacija božanske energije, v kateri lahko prepoznamo ‘vesoljno podobo boga’. Ob opazovanju narave na sprehodih in popotovanjih se tako lahko povezujemo z vesoljno energijo božanskega. Različni deli narave pa nas lahko tudi na raznolike načine močno podprejo.

Po tem opisu naj bi bila Zemlja stopala in vesolje glava boga. Sonce je njegovo oko, ogenj pa usta. Smeri neba so božja ušesa, oblaki pa njegovi lasje. Oceani in morja predstavljajo trebuh in nebo popek. Polbogovi so njegove roke, gore njegove kosti in nohti. Vse rastline in zelišča so kot dlake na njegovem telesu. Dež je njegovo seme, veter in zrak pa sta njegova moč in vitalnost. Menjavanje dni in noči pa je kot mežikanje njegovih vek. Pomežiknite vesolju in ga objemite s svojim pogledom; vrnilo vam bo pozornost!

Zdaj pa si poglejmo še, kako posamezna bitja narave podpirajo naše telo in našo čustveno in duhovno rast.

Sonce

Stopite na sonce; dalo vam bo moč, samozavest in žar. Sonce ne izbira, kam bo posijalo; s svojimi žarki poboža vse pod sabo, jih ogreje in jim da življenje. Ne izbira in ne postavlja pogojev. Vse, kar obsije, prečisti s svojo ognjeno močjo in jim pomaga spet zasijati.

Nadenite si svoje barve in jih pokažite svetu. Vzemite si svoj prostor pod soncem. Nihče vam ga ne bo kar dal. Sami si ga morate izboriti in zacveteti. V tem je ves čar. Takrat ne le cvetite, ampak tudi dehtite. Imate vsebino. Imate lepoto, ki sije navzven. Ker ste zrasli iz trde zemlje in se pognali v zastrašujoče visoko nebo, polni upanja, da zasijete v svojih barvah in tvegali, da vas pohodijo.

Zaslužite si nebo. Zaslužite si sončno kopel, ki bo odsevala vašo lepoto v iskrive oči mimoidočih. Brez vaših barv bi bil svet prikrajšan za edinstven odtenek mavrice.

Voda

Od nekdaj so ljudje hodili k vodi, saj je bila neposredni vir življenja – za pitje, umivanje in pranje. Ob njej si danes napajajo duha tako kot si živali tešijo žejo.

Veste, kako je, sedeti ob reki in gledati race, kako mirno plovejo nič hudega sluteč in ne meneč se za vrvež mesta na desnem in levem bregu? Kako one gledajo na vas? V svojem svetu so. Zavedajte se več dimenzij; resnica ni ena, resnic je nešteto in realnosti tudi.

Vsak vidi svoje, vsakomur čas teče po svoje in vsak si predstavlja vse skupaj po svoje. Voda teče tako, kot želi, saj je svobodna in lahko ubere svojo pot – svojo strugo si naredi in si vse podredi, če ji mi ne damo poti. Je pretočna in močna, prinese vse in lahko vse odnese.

Voda v slapovih in valovih nam prečiščevati naše bitje, nam pomaga pluti s tokom kot list v reki in biti umirjeni kot gladina jezera.

Veter

Veter potuje po vsem svetu in prenaša vonjave, zvok in energijo. Nosi ptice, brusi gore, jača drevesa in razpihuje oblake. Razpiha tudi naše energijsko telo, zbistri glavo in jo prečisti. Prevetri um, uredi misli, uravnovesi energijo in razjasni vse.

Prepustite se mu, ko želite, da odpihne vse, česar ne potrebujete več. Premaknil bo zastarano energijo in vas ponesel na svojih krilih naprej. Zbudil bo vašega duha in odpihnil čustva, ki so vas upočasnjevala kot megla sredi poti.

Veter naznanja tudi spremembe in ko se mu brez strahu prepustite, lažje sprejmete spremembe, ki so edina stalnica v življenju, in zaupate, da vedno pomenijo nekaj dobrega. Če ni vetra, je zrak zatohel – prav tako pa vaše življenje, če ni sprememb. Zato se izpostavite vetru sprememb in se ne bojte; vse bo v redu.

Gore

Gore nas učijo trdnosti, mogočnosti, jasnosti, povezanosti s tlemi in nebom ter stabilnosti. Vzbujajo spoštovanje in nam ponujajo pogled tako v višave kot v nižave, če se povzpnemo na njihove vrhove.

S svojo podobo nas spomnijo, da lahko odločno stojimo za svojim mnenjem in se ne pustimo premakniti in ‘obračati, kakor veter zapiha’, kadar vemo, da je nekaj naša resnica.

Trava

Ponižnost je prva lastnost, ki jo lahko pripišemo travi, poleg tega pa nas spominja, naj se vedno, znova in znova dvignemo ter vstanemo, čeprav nas kaj ali kdo pohodi ali prizadene. Ne glede na vse se vedno lahko postavimo pokonci in ponižno, torej’ brez ega’, nadaljujemo, živimo in ponosno stojimo takšni, kot smo.

 

Gozd

Gozd nas objema s svojimi drevesi, ščiti nas pred trdo energijo mest, napaja našo dušo, podpira našo telesno odpornost in pomaga obvladati stres. Diha za svet in se trudi, da ga ohranja.

Daje dom številnim živalim, rastlinam in naravnim bitjem, ki se v njem počutijo varne in ga v zameno poskušajo ohranjati po svojih najboljših močeh.

Sama sem se v gozdu našla in vedno sem verjela, da pripadam tja. Tolikokrat sem v sebi, v sanjah ali meditaciji, letela nad krošnjami, tolikokrat jadrala med njimi, se tolikokrat spuščala med korenine in se opajala z neverjetnimi gozdnimi dišavami. Po mahu hodila, poslušala ptice in se napila tiste naravne resnice … ki jo najdeš le tam, saj je poln najstarejših prič življenja in sveta – dreves.

Iz knjige Naša brezčasna narava, ki je na voljo le še v nekaj izvodih, zdaj za samo 10 namesto 18,99 € 🙂

Člani zaprte Facebook skupine Gozdna kopel in gozdne zgodbe pa imate še dodatne ugodnosti. Pridruži se nam v raziskovanju gozda in sebe.

Naroči knjigo tukaj.

 

Katarina Čuk

 

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *