Meditacija v naravi

Pri čem vsem nam meditacija lahko pomaga?

Meditacija nam pomaga predelati vsakodnevne in življenjske situacije. Pomaga jih razumeti in sprejeti ter tudi spremeniti – kajti z razumevanjem spremenimo svoje odzive, delovanje in čustvovanje ter tako spreminjamo tudi svojo realnost. To se ne dogaja na razumski ravni, temveč na energijski, čustveni in dušni. V meditaciji se uravnovesimo in dejansko bivamo v zdajšnjem trenutku.

Če bi se meditacija lahko nabavila v obliki tablet, bi bila več milijard vredna industrija. Na drugi strani pa je, glede na to, da zanjo ne potrebujete več od sedeža ter mentorja, ena izmed najbolj dostopnih praks. Četudi je nekonvencionalna, pa vam zagotovo ponuja zdravje. Dr. Dean Ornish

Če se ne zmoremo osredotočiti le na ta trenutek in nam misli begajo naprej in nazaj, to ni meditacija. Toda narava nam pri tem lahko izredno pomaga. Ko se odpravimo vanjo, nas že s svojo lepoto prevzame in – ah, že uživamo trenutek. Takrat se zavedamo samo tega, kar nas obdaja. Meditacija v naravi je namenjena točno temu – učenju življenja v zdajšnjem trenutku – saj je to vse, kar imamo. Zdaj živimo. Naslednjo sekundo morda ne bomo več. Prejšnja je minila. Preteklosti ne moremo zadržati. Prihodnosti ne moremo ujeti. Lahko ju držimo v svojem umu – a to nam ne koristi tako, kot nam koristi pozornost na ta trenutek. Čas je iluzija, zato je tudi preteklost iluzija in prav tako prihodnost. Meditacija v naravi pa nas močno poveže z bistvom, z obstojem in naravo ter našo notranjo naravo – skozi zdajšnji trenutek.

Meditacija v naravi

Dandanes odgovorov in razumevanja ne bomo več dobivali v tridimenzionalnem svetu – torej v materialnih stvareh, v tem, kar lahko vidimo in slišimo ali zatipamo – temveč v subtilnejših ravneh. Meje med dimenzijami se tanjšajo, zato vse več ljudi lahko dostopa do več razumevanja. V naravi pa so meje še tanjše, saj je tam energija tako čista. Že na fizični ravni zrak prečiščuje – v gozdovih to naredijo drevesa, na morju voda in sol, ob slapovih, jezerih in rekah voda, v puščavah močno sonce, v gorah veter. To so idealni prostori za povezovanje z višjimi energijami, s samim seboj, s čimerkoli, kar je na ‘nevidni’ ravni. Narava nas preprosto podpre in nam omogoča idealne pogoje za vsakršno poglabljanje vase ter nam tako že omogoči določeno izkušnjo, hitrejše ‘osredotočenje’ ter bolj poglobljeno meditacijo.

Kaj je meditacija in kaj ni?

Je meditacija lahko že sama sebi namen? Velikokrat naletim na koga, ki reče, da bi rad meditiral, ker se mora malo sprostiti. Je meditacija res namenjena temu?

Moja učiteljica meditacije Cristy Žmahar pravi, da meditacija v osnovi ni sproščanje, ampak ‘zavestno ustvarjanje’. Ni počivanje, je namensko poglabljanje vase. V eni knjigi o ayurvedi pa sem prebrala tudi, da ni, kot zmotno misijo nekateri, koncentracija na nekaj, temveč ravno nasprotno – da je metoda, s katero odpremo zavest (vsemu znanju in ljubezni oz. neki višji, kozmični zavesti) in ne zožujemo svoje osredotočenosti kot pri koncentraciji.

 

Kljub vsemu povedanemu je v praksi tako, da je meditacija lahko metoda za veliko različnih namenov. Res je, da meditacija pripomore k boljši zmožnosti koncentracije. Res je, da sprošča. Res je, da nas umirja in nam ‘spočije um’ … in še mnogo več. Zakaj torej meditirati in kako? Kdo naj meditira in ali je meditirati težko?

 

Obstaja veliko različnih prestav o tem, kaj je meditacija. Te so odvisne od ozadja, iz katerega človek prihaja in od že slišanega o meditaciji, na žalost pa premalokrat od lastnih izkušenj z meditacijo. Nekateri si jo predstavljajo kot neke vrste molitev, ki je verodostojna samo v njihovi religiji. Drugi mislijo, da je meditacija nekakšna eksotična praksa, pri kateri imajo nemalokrat v mislih kakega s pepelom posutega jogija pod drevesom. Spet tretji zagovarjajo, da meditirati pomeni ‘misliti na nič’, lebdeti, sanjariti ali astralno potovati …

Kaj pa je meditacija v resnici?

Ali obstaja en, univerzalni odgovor na to vprašanje? Tudi pri meditaciji, tako kot pri mnogih, če ne vseh stvareh v življenju, je tako, da obstaja več načinov in več poti. Nekateri so bolj učinkoviti od drugih, v nekaterih se določene osebe bolj najdejo kot druge in ene imajo drugačen namen kot druge. Prav in narobe pravzaprav ne obstaja, obstajajo le splošne lastnosti, ki nosijo pomen meditacije. Vsekakor je meditacija stanje, v katerem se umirimo in poglobimo vase. Lahko to dosežemo le sede s prekrižanimi nogami in zaprtimi očmi? Kaj pa sprehodi v naravi, ples, slikanje, kuhanje, poslušanje ali igranje glasbe, molitev, ljubljenje, petje? Katerakoli dejavnost, ki umirja um, je pravzaprav meditacija.

Meditatus

Zanimivo pa beseda meditacija izvira iz latinske besede meditatus, ki zajema pomene, kot so poglobljeno razmišljati, osredotočiti se, uriti um in načrtovati, po nekaterih navedkih pa celo zdraviti. Kot jaz to razumem, to torej pomeni, da meditacijo lahko uporabljamo za veliko različnih stvari, med drugim tudi za načrtovanje nečesa oziroma ustvarjanje in zdravljenje. Ustvarjanje in zdravljenje česa? Tega, kar se namenimo ustvariti ali zdraviti. Dokazano je, da meditacija na primer med drugim zmanjša stres in nevarnost obolenja za boleznimi, povezanimi s stresom, poleg tega pa naše telo očisti strupov, uravnovesi našo energijo, nam dvigne zavest, izboljša koncentracijo ter nas poveže s samim seboj in našimi duhovnimi resnicami. Poleg tega z njo lahko vizualiziramo svoje življenje takšno, kakršnega si želimo, ali dobimo navdih za najprimernejše delovanje na vseh področjih. Meditacija nam torej pomaga na telesni, umski, energetski, čustveni in duhovni ravni ter v naše življenje lahko vpelje več zdravja, harmonije, ljubezni in sreče.

Izvor meditacije

Različne oblike meditacije izvirajo iz raznih tradicij, religij in filozofij. Najbolj znane so vzhodnjaške oblike, predvsem iz budizma in hinduizma, čeprav je neke vrste meditacija pravzaprav del vsake kulture, morda le pod drugačnim imenom in v različnih oblikah. Dandanes se lahko preko mnogih knjig, člankov in posnetkov bolj ali manj uspešno lotimo katere od njih. Po izkušnjah sodeč pa se taki poskusi nemalokrat končajo z nerazumevanjem določenih korakov in preprosto metom puške v koruzo, ker ne dosežemo takoj stanja, za katerega mislimo, da ga moramo. Če se želimo resno lotiti meditacije, ki bi postala del naše vsakodnevne prakse za izboljšanje kakovosti življenja in osebnostno ter duhovno rast, je priporočljivo poiskati učitelja ali skupino, ki nas v to vpelje. Tudi za meditacijo je to ravno tako koristno, če ne celo ključnega pomena, kot za jogo, fitnes ali igranje glasbenega inštrumenta, na primer. Učitelj ali inštruktor nas vodi skozi proces prilagajanja na novo dejavnost, nas usmerja ali zgolj spremlja ter nam odgovori na morebitna vprašanja in nam s tem prihrani marsikatero uro in neuspel poskus doseganja želenega cilja meditacije.

Ko se torej poleg meditiranja v obliki vrtnarjenja, plesa ali sprehodov želimo lotiti tudi meditacije  sede in z zaprtimi očmi, se nam ni treba bati, kako nenavadno in težko je to. Če še nikoli niste meditirali na ta način, seveda lahko preberete knjigo na to temo, a za začetek si izberite kakšno bolj splošne narave, saj vas tiste bolj podrobne in zapletene lahko odvrnejo od meditacije, ker vam dajo občutek, kako zapletena in kompleksna dejavnost je to. Naslednji korak je, da si poiščete dobrega učitelja, ki vas bo v meditacijo vpeljal postopno ali hitreje, prilagojeno vam. Obstaja veliko različnih skupin in učiteljev, izberite pa si tistega, ki vas najbolj pritegne in pri katerem se dobro počutite. Zaupajte predvsem sebi in se ne pustite prepričevati – pravi učitelj vas nikoli ne bo skušal prepričati, da je on edini, ki vas lahko pripelje do cilja.

Kako meditirati?

Meditiramo lahko v popolni tišini, ob spremljavi sproščujoče glasbe, ob zvokih narave ali z vodeno meditacijo, vedno pa v mirnem prostoru, kjer nas ne bo nihče motil. Najboljša meditacija se izvaja sede z ravnim hrbtom in ne leže, saj se lahko tako ‘preveč sprostimo’ in zaspimo, kar pa zagotovo ni cilj meditacije. Izjema so posnetki sproščanja z afirmacijami, ki so namenjene prav temu, da s ponavljanjem pozitivnih stavkov oziroma afirmacij dosežemo podzavest, ki je dovzetna tudi v spanju in ‘sliši’ vse afirmacije, kar nam pomaga spreminjati v njej zakoreninjena prepričanja. Pri običajni meditaciji pa se usedemo na stol, na tla ali na kakšno podlago, blazino ali podstavek, vendar vedno tako, da imamo hrbtenico čim bolj vzravnano in roke sproščene. Meditacijo lahko izvajamo kot način iskanja odgovorov, ki jih imamo v sebi, povezovanja z vesoljem, bogom, angeli ali ‘višjo silo’, za uravnovešanje čaker, za čiščenje negativnih prepričanj in grajenje novih, vizualizacijo, zavedanje zdajšnjega trenutka, uravnavanje energije in umirjanje, ter še za marsikaj. Lahko rečemo, da kolikor je ljudi, toliko je načinov in razlogov za meditacijo, eno pa je skupno vsem. Dobrodejna je!

Iz knjige Naša brezčasna narava, Katarina Čuk, ki jo lahko za le 10 namesto 18,99€ dobiš tukaj.

Ali na gozdni kopeli meditiramo? Ne in ja 😉 Ne v klasičnem smislu, temveč je že sam sprehod neke vrste meditacija, saj s povabili v stik z gozdom in naravo nasploh, v umirjenem tempu dosežemo zelo podobne učinke kot pri meditaciji. Pridi in preizkusi!

Katarina Čuk

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *